Aikido klub Tegatana Slovenska Bistrica

AIKIDO KLUB

TEGATANA

Slovenska Bistrica

Ustanovitelj Aikida, Morihei Ueshiba, se je rodil 14. decembra 1883 na Japonskem. Kot majhen fantek je bil pogosto priča pretepom, ko so lokalni pretepači pretepali njegovega očeta, zaradi političnih razlogov. Odločil se je, da bo postal močan in da se bo lahko maščeval. Zaobljubil se je trdemu fizičnemu treningu in končno tudi borilnim veščinam, kjer je dobil mojstrske diplome v več stilih Jujitsa, sabljanja in borbe s kopji. Kljub svoji fizičnim in borilnim sposobnostim se je še vedno počutil nezadovoljen. Začel je preiskovati religije v upanju, da bo našel globlji pomen v življenju, vse medtem, ko je nadaljeval s proučevanjem njegovih študijev buda, ali borilnih veščin. Z združitvijo svojih znanj borilnih veščin z verskimi in političnimi ideologijami, je ustvaril moderno borilno veščino Aikido. Ueshiba se je leta 1942 odločil, da jo poimenuje »Aikido« (prej jo je imenoval »Aikibudo« in »Aikinomichi«).

Po tehnični strani je Aikido orientiran po več stilih Jujitsa (iz katerih izvira tudi moderni Judo), še posebej Daitoryu-(Aiki)Jujitsu, kot tudi sabljanja in bojevanja s kopjem. Poenostavljeno povedano, je Aikido združitev vzvodov in metov iz Jujitsa, ki jih kombinira s telesnimi kretnjami iz sabljanja in borbe s kopjem. Kakorkoli že, moramo spoznati, da je veliko aikido tehnik rezultat inovacij mojstra Ueshibe.

Po religiozni strani, je bil Ueshiba privrženec ene Japonskih tako imenovanih »novih religij«, Omotokyo. Omotokyo je bila (in še je) del neo-šintonizma, in del social-političnih ideologij. En cilj Omotokyo vere je bila združitev celotnega človeštva v eno samo »nebesno kraljestvo na Zemlji«, kjer bi bile vse vere združene pod praporom Omotokya. Nemogoče je zadovoljivo razumeti mnoga od O-senesijevih pisanj in govorov, ne da bi pri tem skozi imeli v mislih vpliv Omotokya.

Kljub temu kar mnogi ljudje mislijo oz. trdijo, ni neke zdužene filozofije Aikida. Kar pa je, je neorganizirana in samo delno jasna zbirka religioznih, etičnih in metafizičnih verovanj, ki so bolj ali manj prisotna med aikidokami, in katera se širijo ustno ali pa jih je moč najti v raztresenih publikacijah o Aikidu.

Nekaj primerov: »Aikido ni način boja z oz. kako premagati nasprotnika; je pot s katero sprijazniti svet in združiti človeštvo v eno družino.« »Bistvo Aikida je omika ki-ja [življenska moč, notranja moč, mentalna/ duševna energija].« »Skrivnost Aikida je postati eno z vesoljem.« »Aikido je v osnovi način kako doseči fizično in psihično samokontrolo.« »Telo je konkretna združitev fizičnega in duševnega iz vesolja.« In tako naprej.

V jedru skoraj vseh filozofskih razlag Aikida, lahko identificiramo najmanj dve temeljni niti: (1) Obveza za mirno rešitev konflikta kadarkoli je to le možno. (2) Obveza za samo-izpopolnjevanje skozi tening Aikida.

Mnogi praktikanti aikida (od začetnikov do izkušenih študentov) imajo skrbi o praktični obrambni vrednosti aikida kot borilne veščine. Napadi kot se trenirajo v doju so pogosto nerealistični in narejeni tudi brez velike hitrosti ali moči. Skrbi tukaj so utemeljene, a se verjetno, mogoče dajo popraviti.

Kot prvo je pomembno, da razumemo, da se aikido tehnike po navadi učijo proti slogovnim in namišljenim napadom. S tem učencem olajšamo splošne vzorce gibanja v aikidu. Kot napredujejo učenci, naj se povečata tudi hitrost in moč napadov, in učenci naj se naučijo prilagajati osnovne strategije aikido gibov na široko raznovrstnost napadov.

Mnogo aikido tehnik se ne more učinkovito prikazat brez skupnega uporabe atemi-ja (udarec zadan napadalcu kot cilj olajšati si poznejšo uporabo tehnike). Zaradi varnosti se atemi med treningi pogosto izpusti. Kakorkoli že, atemi je pomembno študirati previdno in mogoče kar nekaj časa posvetiti uporabi atemija, tako da ga bo mogoče učinkovito uporabiti, če bi bilo potrebno.

Aikido pogosto primerjajo z drugimi borilnimi veščinami. Z aikidom bi se lahko postavil po robu nekomu, ki je primerljive velikosti in moči in ki je treniral katero od drugih borilnih veščin kot so karate, judo, ju jutsu ali boks. Razumljivo je, da upamo, da je borilna veščina, ki smo si jo izbrali za trening, tista borilna veščina veščina, ki jo lahko učinkovito borbeno uporabimo. Vendar je tudi pomembno, da dojamemo, da se je ustanovitelj aikida namenoma odločil razviti svojo borilno veščino v nekaj povsem drugega kot najbolj smrtonosno borilno veščino planeta, in verjetno je tudi res, da so druge borilne veščine bolj borbeno učinkovite kot aikido. A s tem ne moremo reči, da aikido tehnike niso borbeno učinkovite – veliko je praktikantov aikida, ki so uspešno uporabili tehnike aikida, da so se ubranili v raznolikih življenjsko nevarnih situacijah. Nobena borilna veščine ne garantira zmage v vsaki dani situaciji. Borilne veščine, vključno z aikidom, sestojijo iz serije strategij za obvladovanje konfliktov. Najboljše kar lahko človek upa pri treningu svoje borilne veščine je raznolikost velikega števila konfliktov in veliko različnih parametrov, ki definirajo konflikt. Nekatere borilne veščine so primernejše za nekatere tipe konfliktov kot druge. Aikido lahko izrabljamo za konflikte v katerih se nasprotnika namenoma sprovocira k pretepu. Medtem, ko nekateri to vidijo kot pomanjkanje ali kot obveznost, drugi to vidijo kot demonstracijo nepremišljene provokacije pretepa.

Ker konflikti niso omejeni na situacije, ki rezultirajo v fizičnem spopadu, se lahko zgodi, da borilna veščina, ki razkriva strategije za obvladovanje drugačnih tipov konfliktov, praktikantom v življenju bolj služila kot borbeno orientirane veščine. Človek je navadno soočen s konflikti v katere so vpleteni sodelavci, neznanci, ali družinski člani kot pa z napadalci, ki slonijo na čisto fizičnem nasilju. Tudi, ko je fizično nasilje pristna nevarnost, veliko ljudi išče strategije kako ravnati v takšnih situacijah, ki ne zahtevajo zadati poškodb. Na primer, nekomu, ki dela z duševno motenimi osebami, se bo zdelo manj kot idealno odzvati se na agresijo s pestmi ter potolči to osebo na tla in ga oz. jo tako pokoriti. Mnogi menijo, da je aikido učinkovita borilna veščina s katero lahko obvladujemo situacije podobne tej.

Konec koncev se mora vsak sam odločiti ali aikido ustreza njegovim oz. njenim potrebam, interesom in ciljem.

.	»Ai« ali harmonija,
	»Ki« ali energija ter
	»Do« ali pot.