Aikido klub Tegatana Slovenska Bistrica

AIKIDO KLUB

TEGATANA

Slovenska Bistrica

Ponovno zgodnje sobotno jutro. Žurerji prejšnje noči se počasi utrujeni odpravljajo proti domu. V avtu počasi ampak zanesljivo premagujejo kilometre proti Senovemu 3 zaspani obrazi. Nena, Sebastijan in Gorazd. Namenjeni so do Jožeta in naprej proti Nemčiji. Spet je bil čas, da se udeležijo seminarja. Tokrat je bil ponovno na vrsti Ostfildern. Tokratni namen obiska je bila preverka Sebastijanovih tehnik in morebiten dogovor za njegovo polaganje enkrat do konca leta. Pot je bila tokrat zastavljena preko Ljubljane, Jesenic in Karavank, ter naprej skozi Avstrijo in Nemčijo. Če bi pot potekala brez komplikacij, bi bilo skoraj kičasto. In tako smo se po izstopu iz predora Karavanke na Avstrijski strani spomnili, da nimamo vinjete. Seveda je nastala majhna panika, kajti kazni so velike. Na srečo smo zadevo uspeli pravočasno in brez posledic popraviti. Sledili so dolgi kilometri, katere so spremljali postanki.

V Ostfildern smo prispeli skoraj 2 uri prehitro, zato smo se odločili, da se spočijemo z kratkim sprehodom po mestu in hkrati poiščemo Sebastijanu brisačo, katero je pozabil doma. Kmalu je napočil čas za odhod v telovadnico. Naši gostitelji z mojstrom Manfredom na čelu so nas ponovno bili veseli in nam izrekali dobrodošlico. Že v samem štartu nam je mojster Manfred dal na znanje, da bo Sebastijan po vsej verjetnosti imel polaganje že na tem seminarju. Seveda je ukaz za dejanje izdal mojster Gerhard. Takoj po oznanitvi je prišel rahel šok in presenečenje. Naš namen udeležbe seminarja ni bilo v polaganju. Želeli smo le dobiti zeleno luč, da je Sebastijan pripravljen. Dve uri treninga sta nas povsem izčrpali. Naučili smo se nove tehnike in izpeljave že poznanih zadev. Takoj po koncu treninga se nam je pridružil Manfred in nas obvestil o polaganju. Ker je imel Sebastijan nalogo štafeto noše, je bil pritisk ogromen. Vendar je bil strah in živčnost neupravičen. Na polaganju je pokazal visoko kvaliteto prikazanih tehnik, tudi koncentracija je vzdržala do konca, čeprav je pred tem imel za seboj že 2 uri napornega treninga.

Po končanih nekaj več kot 20-25 minutah je bilo jasno, da ima aikido klub Tegatana prvega člana, ki je v zgodovini kluba uspešno, suvereno in z veliko mero zaupanja prestal prvo polaganje. Nad njegovimi tehnikami so bili navdušeni tudi tisti, kateri so ga čez sobotni trening spremljali in preverjali. Njegov trud in garanje sta mu prinesla zeleni pas. Z njegovim uspešnim polaganjem je tlakoval pot, svojim prijateljem je dal zanos, aikidokam z najvišjimi pasovi, pa je odprl nove možnosti in potrdil, da je njihovo delo na pravi in uspešni poti. Po končanem polaganju smo se z mojstom Manfredom in nekaterimi njegovih učencev odpravili na večerjo, od tam pa proti Stuttgartu v hotel. V nedeljo je vajeti nad treningom prevezel mojster Gerhard. Ponovno je dokazal, da je mojster najvišjega kova, saj so bile prikazane zelo zanimive tehnike.

Po končanem treningu je sledil povratek domov. Vendar pa nam ni bilo usojeno prevoziti pot brez komplikacij. Na poti med München-om in Augsburgom so nas čakali 3 zastoji zaradi del na cesti. Kolone so bile po poročilih lokalnih radiev dolge od 10 pa tja vse do 35km. Ker smo želeli čimprej domov, smo poskušali ubrati bližnjice. Pri tem pa nismo izbirali, kje se bomo peljali. Tudi če je to pomenilo, da bomo peljalo preko njive, da bomo prišli do vzporedne lokalne ceste, nismo oklevali. Pri tem smo skoraj naleteli na težave z policijo, vendar se je na srečo izteklo vse v naš prid. Najbolj smo bili jezni, ker so kljub modernim avtocestam v Nemčiji premalo opozarjajo na zastoje. Opozorilo tik pred dejanskim gradbiščem ne koristi, ker se potem nimaš kam za umakniti. Vsi ti zastoji in vožnja okoli njih nam je vzela dragoceno uro in pol več časa, kot predvideno. Tako smo prišli domov nekateri šele okrog 24 ure. Vendar smo vsi mnenja, da se je splačalo. Odprli smo novo poglavje in preorali začetno pot.

Dolgo bo ostal v spominu dan, ker smo našim mojstrom in učiteljem v Nemčiji povrnili zaupanje v nas in jim tako potrdili, da so se pravilno odločili.

Na komcu bi rad napisal zahvalo mojstru Gerhadru in Manfredu, ki sta nas zelo pozitivno presenetila in nam izkazala veliko mero zaupanja. Ne smem pa pozabiti zahvale in čestitke Sebastijanu, ki je z veliko mero samozavesti, umirjenosti in z znanjem naredil velik korak tako za sebe, kot za klub.

Tokratni citat, ki sem ga izbral za naslov tega poročila/sestavka je ponovno izvzet od mojstra Gerharda. S tem je hotel povedati, da se tehnik ne da naučiti v prvem poiskusu. Za to je potrebno dolgotrajno treniranje in spoznavanje aikida.

Ps: Slik pa tokrat nisem lepil, ker jih je enostavno preveč. Slike bodo predstavljene posebej